Revlon – Lip Butters (opis, ocena)

Ohja, Lip Butter-ji … vsi ljubijo te Revlonove čudežne stvaritve in svet je pred dobrim letom, ko so ugledali luč sveta, skoraj znorel. Vlažilne šminke ali barvni balzami za ustnice. Revolucija? Tudi sama sem se morala prepričati.

Svoja prva dva “puterčka” sem kupila pred dobrim letov v Ameriki. Takrat je bilo veliko odtenkov razprodanih, zato sem morala izbrati med pobranim. Seveda sem MORALA kupiti vsaj enega ali dva. Tako sem se odločila za Lollipop in Cupcake. Če slučajno ne veste, v Ameriki v drogerijah (kjer prodajajo Revlon) za nobeno stvar ni testerjev, tako kupuješ skoraj “na blef”. Ko sem v hotelski sobi končno preizkusila svoje nove pridobitve, je prišlo prvo razočaranje. Odtenka nista bila ravno posrečena ali bolje rečeno, sploh ju nisem marala. Naslednje razočaranje je sledilo, ko sem po kakih dvajsetih minutah izgledala kot klovn, saj se je barva razlezla čez robove mojih ustnic. Izgled ni ravno lep. Ja, lahko bi jih preizkusila s svinčnikom, s katerim bi obrobila ustnice. A veste kaj? Te zadeve bi naj bile enostavne in hitre za uporabo. Ali kot jih radi opišejo: “Vržeš v torbico in greš ter naneseš kjerkoli kar brez ogledala.” Japajade!!! Pri meni to ne gre. Kot prvo sta odtenka preveč pigmentirana, da bi ju lahko kar tako brez ogledala nanesla. Kot drugo pa … če rabim nanesti svinčnik, potem to ne gre na poti brez ogledala in to potem že ni “na hitrco”. Hmm … zanimivo, kajne? Lahko vidite, da nisem razno navdušena. Sprašujem se, ali sem res edina???

Tako sem svoja Lip Butter-ja dala na stran in ju poskušala zakopati med svojo MU zbirko. A ljudje še kar niso nehali peti hvalnic tem “puterčkom”. Tako sem ju od časa do časa ponovno nanesla v upanju, da bosta pa sedaj drugačna. Nope. Zame ne delujeta. Ko pa so končno prišli v Slovenijo, sem preizkusila še ostale odtenke … In kaj sem naredil? Jap, kupila sem še dva. Pa kaj sem nora ali kaj? Morda … Kupila sem Peach Parfait in Sugar Frosting. Resnično sem želela razumeti, zakaj jih ljudje tako zelo ljubijo. Tokrat sem imela vsaj polovično srečo. Peach Parfait me je sicer ponovno razočaral. Bleščice so prevelike in barva potuje, me je pa Sugar Frosting pozitivno presenetil in ga sedaj pravzaprav obožujem. Čisto po mojem okusu. Izredno subtilen na ustnicah in čisto enostaven za nanesti. Ustnicam da lep lesk. Super je tudi za slojenje čez druge šminke. Super! Tale je pa res za na poti, ko nimaš ogledala. Jupi!

Občutek na ustnicah:

Če odmislim odtenke, bleščice in potovanje barve čez rob ustnic … občutek na ustnicah je prijeten. Malenkost so “lepljivi” in kar “težke” konsitence ter ne zdrsnejo čez ustnice ob nanosu (kot npr. L’Oreal Carese). Všeč mi je, da se mi zdi, da moje ustnice obdajo z nekakšnim zaščitnim slojem in ustnic ne izušijo. Ker so malenkost lepljivi, na ustnicah kar dolgo zdržijo in ne izginejo ali zbledijo zelo hitro.

Barvni izbor:

Rekla bi, da je v Sloveniji bolj slab izbor barv. Kaj pa vem … Težko sem izbrala nekaj zame. Enostavno preveč bleščičastih odtenkov, kremasti pa so zelo pigmentirani. Vem, da je pigmentiranost za mnoge plus, a v tem primeru se mi ne zdi.

Povzetek:

Imam štiri in obožujem samo enega, ostali trije pa mi niso niti všeč. Moj glavni problem je, da barva migrira čez rob ustnic. Po kakšnih dvajsetih minutah izgledam kot klovn. Menim, da za to, kar so (obarvani balzami za ustnice), so preveč pigmentirani. Bleščičasti pa imajo prevelike bleščice. Kdo sploh ima rad bleščice na ustnicah??? Obožujem odtenek Sugar Frosting, ki je enostaven za nanašanje. Ni preveč pigmentiran, mojim ustnicam pa da zelo lep lesk.

Resnično sem radovedna, kaj menite o Lip Butter-jih? So vam všeč? Ali pa se najde morda kdo med vami, ki delijo moje mnenje in meni, da niso vredni takega navdušenja?