Danes imam nekaj posebnega za vas. In sicer vam bom pokazala svoja edina dva laka za nohte znamke Calvin Klein. Dejstvo, da sta edina laka te znamke v moji zbirki, ju sicer ne naredi prav nič posebna. Posebna ju naredi zgodba, ki je za njima. Zgodba o tem, kako sem sploh prišla do njiju. A o tem malo kasneje. Najprej kratka predstavitev. Če se ne motim sta oba odtenka iz omejene kolekcije za pomlad 2009, a nisem popolnoma prepričana. V kolekciji so bili trije odtenki. Ta tretji je bil srebrn, ki pa me ni prepričal v nakup.
Indigo Blue je živo moder odtenek s kovinskim finišem. Odtenka ne bi opisala kot indigo moder, a morda imam samo jaz drugačno predstavo o indigo modri. Nanos je bil za kovinski lak perfekten. Lak je izredno pigmentiran in ob pazljivem nanosu je lahko dovolj že samo en nanos. Navdušena sem nad dejstvom, da ni vidnih prog od čopiča, čeprav gre za kovinski odtenek. Proge namreč izginjajo, medtem ko se lak suši. Konsistenca je nekoliko gostejša. Meni ustreza, ker imam raje gostejše lake. Čopič je katastrofalen. Sicer navaden okrogel, a je na koncu košat in zaradi tega je z njim težko manevrirati ob obnohtni kožici. Škoda.


Zunanji, dekorativni del pokrova je snemljiv.

Indigo Blue perfektno deluje s Konadom in podobnimi.

Drugi lepotec iz omejene kolekcije je Emerald Green. “Zelenko, ki te ljubim zelenko!” Čudovit gozdnato zelen odtenek z bogatim zelenim šimrom. Ljubezen na prvi pogled. Na fotografiji sta dve plasti. Če bi dodala še tretjo plast, bi bil še malenkost temnejši.


Z dodatkom vzorčka iz ploščice Chez-Delaney P30, laka CND – Eskimo Kiss in S-he kamenčka je nastala današnja konadikura.


Kako se vam zdita odtenka?
Za konec sem vam obljubila še zgodbo, ki se skriva zadaj. To kolekcijo sem prvič videla pred meseci v Avstriji. Imeli so vse tri testerje in takoj sem se zaljubila v “zelenkota”. Razočaranje je sledilo, ko sem ugotovila, da je razprodan. Kolikor se spomnim, so modrega in srebrnega še imeli, vendar se nisem odločila za nobenega, ker sem bila tako razočarana. Pri nas sem pogledala v vse drogerije, kjer prodajajo CK dekorativo, a ugotovila, da ta kolekcija skoraj zagotovo nikoli ni videla naših drogerij. Počasi sem se sprijaznila, da točno ta “zelenko” nikoli ne bo moj. In s časom sem pozabila nanj.
Ponovno sem ga zagledala na polici v Nemčiji. A je sledilo ponovno razočaranje. Razprodan. Obrnila sem vse predale, pogledala v vse zakotne kotičke stojala, a ga nisem našla. Namenjen mi je pa bil moder Indigo Blue, ki je edini čakal name nekje za predalom stisnjen in pozabljen. Tokrat sem ga kupila. In to po polovični ceni! Zadovoljna z nakupom sem se vrnila v hotel. Preizkusila Indigo Blue in tuhtala, kako bi prišla do “zelenkota”. Porodila se mi je ideja in vrnila sem se v drogerijo, kjer sem prijazno prodajalko vprašala, ali mi lahko prodajo tester po redni ceni. Odvrnila je, da tega ne morejo in ne smejo narediti. Vrnila sem ji en žalosten pogled in ji razložila, da zbiram lake in da ta odtenek iščem že dolgo časa, a ga nikjer ne najdem. Še enkrat sem vprašala, ali mi res nikakor ne morejo prodati testerja. Hmm … Nekako sem jo uspela prepričati, da se je šla z nekom pogovoriti. Prišla je nazaj in mi rekla, da ga lahko imam. AAAAAAAAAAAAA… Skočila bi lahko do stropa od veselja. Sledilo je še eno presenečenje. Lahko ga imam zastonj. AAAAAAAAAAAA… Zdaj bi pa lahko jokala od sreče in presenečenja. Kar nisem mogla verjeti, da se mi je uspelo priboriti do lepotca in da je bila prodajalka tako prijazna in mi šla toliko na roko. Neverjetno!
Naj povem še to, da sem tester v naprej pregledala in ugotovila, da je skoraj poln in lak čisto nič strjen ipd. Resnično bi ga brez težav kupila za polno ceno in ne bi bila veliko na zgubi.
Aja, na steklenički je še zmeraj nalepka z napisom: “TESTER not for retail sale”. :D

To je moja zgodba. Upam, da vas nisem preveč dolgočasila, a enostavno sem morala tole deliti z vami. Imate morda tudi vi, kakšne posebne zgodbe o svojih lakih?