Čeprav se sliši zelo enostavno, pa to vseeno ni. Najprej morajo biti izpolnjeni pogoji, da gobe sploh rastejo, potem pa…oja, potem jih je treba (samo) še najti. Za gobarjene je treba imeti žilico. Jaz jo najbrž imam, ker le redko pridem domov s prazno košarico. In seveda tudi gobarsko srečo.

Pri nas nabiramo večinoma le jurčke, ki jih najbolj poznamo in so najbolj pogosta užitna goba v naših gozdovih.

Jurček_MushroomsIn ko se enkrat oči privadijo na različno osvetlitev v gozdu, od skoraj popolne teme, do s soncem obsijanega terena, je treba le še oprezati za njimi.

Jurček_Mushrooms

Jurcek_Mushrooms

Koliko jih najdete na spodnji fotografiji? Tudi v gozdu jih je tako težko najti.

Jurcek_Mushrooms

Te mušnice so zelo barvite in zelo strupene. Imajo pa enako rastišče kot jurčki.

Strupene_Gobe_Poisoned_Mushrooms

Tako se je končal samo eden od preteklih toplih jesenskih dni. Poleg slastne gobove juhe, jih je nekaj pristalo v zmrzovalniku, nekaj sem jih vložila. Kostanj še čaka na pečenje. Morda ga celo Parokeetke spečemo skupaj.

Plodovi_JeseniDanes, ko tole pišem, je zunaj deževno in le šest stopinj Celzija. Še včeraj sem se pri 25-ih st. potila po bližnjih gozdovih. A tega dežja se pravzaprav veselim. “Po dežju gobe rastejo!”

En lep pozdrav vsem vam, ki ste gobarili z menoj.

14 KOMENTARJI

  1. It is great that you know a place where you can see a lot of mushroom. Gathering them seems to be a lot of fun. It has been so long since I tasted boletus mushroom. I am sure your mushroom soup was delicious. Thank you for sharing.

  2. Jaz redko najdem kakšno užitno gobo tako da ti kar bolj natančno povej kje si te slikce posnela :zip: …

  3. :drool: :drool: Gobe, mjaaam! Jaz sem pravi hobit, obožujem gobe! Samo enkrat sem šla gobarit in neznansko uživala v tem, zgolj zaradi dejstva, da sem bila v gozdu, nosu zanje pa še nisem razvila. Ampak uživam v brskanju po gozdovih. In gobova rižota mi zdaj neznansko diši, mljask!

    • Saj če rastejo, jih ni težko najti. :idea: Ko hodim po gozdu, ga ni gobarja, ki bi imel prazno košarico. OK, še vedno ostane kostanj. :yes: Tega je res veliko.
      Se pa moram strinjat, Ulmiel, da je gobo treba tudi videti. Včasih gremo s kom “novim” v gozd in se mora prav spotaknit ob jurčka, da ga vidi. :undecided: Ampak ko enkrat vidiš, kako so skriti, kje je treba bit še posebej pozoren, ko se navadiš na različno svetlobo, ko/če/ker… no, takrat kar sami letijo v košaro. :party:
      In potem je treba samo še narediti načrt, za kaj jih boš porabil. Gobova rižota je vsekakor zelo primerna. Ali pa testenine z jurčki, na rezine narezani in popečeni klobučki s sirom, pečeni z jajčki, vloženi…pa gobova juha…vsestransko uporabni so.
      Upam, da ti jih uspe najti in da se boš lahko kmalu pohvalila z njimi. Mislim, da se je gobarska sezona letos komaj začela. Kdaj je že polna luna? :angel:

  4. Oooo, Tanja, konkreten gobarski pohod! :w00t: Jaz jih danes nisem dobila prav veliko, najbrž se je preveč ohladilo, ali pa dež ni dovolj namočil tal. Upam, da imaš ti danes srečno roko. Poročaj. :happy:

  5. ha, včeraj jih je moj oče nabral približno 20 kg :nails:
    in to v vsem tem snegu in mrazu ;) :zip: danes grem pa še jaz na gobarski pohod! :happy:

Comments are closed.