Danes želim z vami deliti zgodbo drage prijateljice. Zgodbo, ki mi je tako segla v srce, da si srčno želim, da si jo vse preberete, vtisnete v spomin in delite s prijateljicami, ki razmišljajo o povečanju dojk.
Če le eni sami prihranimo trpljenje, skozi katerega je morala moja prijateljica, smo naredile ogromno.

Tebi, moja draga prijateljica, pa hvala za pogum, da si tako odkrito spregovorila o tako travmatičnem doživetju. Vam, drage bralke, pa želim čim več zadovoljstva v lastnem telesu.

Gejba

(op. Slikovno gradivo je zelo nazorno!)

Pred 10 leti sem se odločila za povečavo dojk z vstavitvijo silikonskih vsadkov

Moje dojke se niso razvile. Tudi podložene A košarice sem le redko zapolnila. Čakala sem, da se bo telo spremenilo, pa se ni. Stara sem bila 29 let. Takrat sem bila še specializantka interne medicine in že nekaj let sem razmišljala o posegu. A me je bilo strah. Ni me bilo strah operacije, anestezije, niti pooperativnih bolečin. Ni me bilo strah eventuelnih zapletov v smislu okužbe na mestu vsadka, krvavitve, zdrsa vsadka, niti slabega estetskega rezultata. Glede vsega tega sem zaupala slovenski medicini in usposobljenosti kirurga za ta poseg. Kot internistka sem se bala zavrnitve vsadka s strani telesa. Vsadek je tujek in kot tak substrat za vnetne reakcije. V 90.-ih letih se je pisalo o možni povezavi teh tujkov z avtoimunimi boleznimi kot so vnetne bolezni veziva, sklepov, kronična utrujenost, ščitnične bolezni … Nato so v ZDA za nekaj let prepovedali uporabo silikonskih vsadkov in začeli s vsadki polnjenimi s fiziološko raztopini (v silikonski ovojnici), naredili so vsadke, ki naj bi bili še bolj trpežni in praktično neuničljivi … in povečava dojk z vsadki je postala operacija, ki ni bila več omejena na filmske zvezde. Še vedno pa je tabu in ženske z zapleti po posegu (še posebej poznimi zapleti) so o tem tiho. Bolezenskih stanj, ki se pojavijo po nekaj letih nikakor ne povezujejo s tujkom v svojem telesu.

Na posvetu pri plastičnem kirurgu sem dobila tehnične podatke glede operativnega posega in možnih akutnih zapletov po operaciji. Kirurg je večkrat poudaril, da je prepričan, da so vsadki tako trpežni, da bodo ostali celi do smrti. Odločno je zanikal vzročno povezavo vsadkov z avtoimunimi boleznimi in drugimi bolezenskimi stanji. Verjela sem mu in predvidevala, da so te povezave izključili s študijami. Kako sem se motila!

Dojke so del telesa, ki nas spremljajo od prvih življenjskih korakov in označujejo ženstvenost. Zadnja 3 leta v svoji ambulatni vsak teden pogledam vsaj 2 bolnici po zdravljenju raka dojk. Grozljiva diagnoza z zelo različno prognozo, ki ne izbira starosti. Vidim 30 letnice, ki si še niso ustvarili družine in starejše od 70 let. Zdravljenje te bolezni je naporno, a ne glede na naporne okrevanje po mastektomiji, kemoterapiji in obsevanju, se večina žensk odloči za precej mučen poseg rekonstrukcije dojk. Nekatere se odločijo samo za nošenje prsne proteze…nisem pa še spoznala ženske, ki bi se odločila , naj ji vse odstranijo, da bo odslej raje ploska in brez težav. Kljub grozeči pretnji tako zelo pogostega raka na tem delu telesa, so dojke sinonim ženstvenosti.

Zato mi ni bilo nikoli nerodno, ker sem se odločila za povečavo skoraj nerazvitih dojk. Nisem narcisoidna (kot ni večina, ki se jih odloči za ta poseg). In če bi bila seznanjena z vsemi zapleti, ki niso prav redki, bi se odločila drugače. Obstaja namreč tudi druga metoda povečave, ki pa jo plastični kirurgi ne predstavijo, ker zanje ne predstavlja tako zadovoljivega estetskega rezultata, predvsem pa je bolj nepredvidljiva. To je prenos maščevja iz drugih delov telesa v dojke, ki mi ga moj plastični kirurg niti ni predstavil.

Pooperativne bolečine so trajala slab teden dni. Z operacijo sem bila zadovoljna. Vsadki so bili majhni (250 ml) in po 2 mesecih sem jih sprejela za svoje dojke. Občasne zbadajoče bolečine sem pripisovala pritisku na bližnja tkiva in bila prepričana, da je to normalno.

2 leti po operaciji sem prvič pričela opažati znake utrujenosti, ki niso minili niti po dopustih. Opravila sem natančen pregled ščitnice in ščitničnih hormonov,ki so bili nizki, a še v mejah normale. Utrujenost sem pripisala naporni specializaciji. Začela sem intenzivno raziskovati vzroke pospešenega staranja, možnosti upočasnitve vnetja v telesu, skrbela sem za čisto prehrano in redno izvajala kondicijske treninge. Z vsem tem sem lahko obvladovala vsakodnevna opravila.

Dojenje z vsadki

5 let po operaciji sem prvič rodila. 3 mesece sem poskušala z vsemi možnimi nasveti za povečano produkcijo mleka in stimulacijo dojenja… Neuspešno. Plastični kirurg mi je zagotovil, da vsadki pod prsno mišico ne vplivajo na dojenje…in jaz sem mu verjela. 7 let po operaciji sem rodila drugič. Z dojenjem sem se trudila le dober mesec. Neuspešno.

Nekaj mesecev po drugem porodu so se pričele neznosne bolečine pod levo lopatico. Bila sem obremenjena mamica in sem bolečine pripisovala mišičnemu vnetju. A kljub počitku, hlajenju, telovadbi, fizioterapiji … bolečine niso izzvenele. Trajale so skoraj 2 leti.

Povečava prsi - silikonski vsadki
2 meseca pred eksplantacijo. Nobenih zunanjih znakov rupture ali deformacije vsadkov ni bilo. Pretipali so me : plastični kirurg, radiologinja specializirana za ultrazvok dojk in specialistka fiziatrije.

Bolezen zaradi vsadkov ali Breast implant illness

Poleti 2016 sem pri svojem raziskovanju naletela na ameriško Facebook skupino žensk z različnimi tipi vsadkov (tistimi s fiziološko raztopino, pa tudi različnimi tipi silikonski vsadkov) in mnogoterimi zdravstvenimi težavami. Opisovale so vse od kronične utrujenosti, bolečin v mišicah in sklepih, težav s koncentracijo in slabšega spomina, težav s telesno težo, nespečnosti, bolezni ščitnice, bolezni prebavil, pogoste glivične okužbe, glavobole, bolečine v prsnem košu in težko sapo, simptome fibromialgije ter avtoimunih bolezni kot so: Raynaudov sindrom, revmatoidni artritis, lupus, nespecifične bolezni vezivnega tkiva in multipla skleroza.

Kot zdravnica sem sprva reagirala v zanikanju. Prepričana sem bila, da si ženske izmišljujejo neko povezavo, saj so zgoraj opisane bolezni pogoste, imajo kompleksen izvor in pogosto tudi izrazito psihogeno komponento. Skupino sem spremljala več mesecev. Ženske so se množično pripravljale na odstranitev vsadkov in nekaj tednov po eksplantaciji so poročale o izginotju bolečin, zmanjšanju vnetja, izboljšanju počutja, nivoja energije in splošnega zdravstvenega stanja.

Pisale so, da so bile pred mnogimi leti »vključene v študije« glede varnosti vsadkov. Ta vključenost je bila le na papirju. Narejena ni bila niti ena študija o varnosti vsadkov. Dejansko niti ene pacientke niso klicali na kontrolo, nobene niso spremljali s slikovnimi preiskavami za kontrolo celovitosti vsadkov. Izvedela sem, da je trditev mojega plastičnega kirurga glede kvalitete in trajnosti vsadkov izmišljena. Nihče zares ne ve, kakšen procent vsadkov poči in v kakšnem času. Edina preiskava , ki potrdi celovitost vsadkov je magnetno resonančno slikanje s kontrastom (MRI). V Sloveniji mnoge ženske po operaciji letno opravljajo ultrazvoke dojk za kontrolo vsadkov. Dejansko ultrazvočna preiskava ni dovolj občutljiva, da bi prikazala poke ali celo razpad vsadka.

Po vsem prebranem sem se odločila, da opravim MRI dojk. Preiskava je pokazala, da so vsi moji strahovi opravičeni. Opisano je bilo, da gre pri enem vsadku za sum na rupturo, drugi pa je bil deformiran. Takoj sem se odločila za odstranitev ali eksplantacijo vsadkov. Izbrala sem kirurga, ki sicer opravlja povečavo dojk z vsadki, a je toliko premišljen in pošten, da verjame v bolezen zaradi vsadkov (angl.: breast implant illness). Vstavitev je relativno kratka operacija. Sama sem protibolečinske tablete jemala le 4 dni in po enem tednu sem bila popolno opravilna. Eksplantacija je nekaj čisto drugega. Kirurg mora poleg vsadkov natančno odstraniti vso vezivno ovojnico, ki se je kot vnetni odgovor organizma ustvarila okoli le-tega. Ta vezivna ovojnica se prilepi na rebra in tudi ovojnico pljuč, zato je odstranjevanje lahko življenjsko nevarno. Moj poseg je trajal 4 ure in po operaciji sem bila prvič v življenju cela 2 tedna priklenjena na posteljo. Kljub temu, da sem 2 carska reza prestala z lahkoto.

Počeni vsadki prsi - odstranitev silikonskih vsadkov
Desni vsadek je bil popolnoma razpadel, levi je bil cel. Nič od tega ni bilo vidno na zunaj. Na sliki pod vsadkoma je vezivna kapsula, ki jo je organizem ustvaril, da bi me zaščitil pred tujkom.

Po odstranitvi vsadkov

Minilo je 4 mesece od eksplantacije. Ostali mi bosta brazgotini sredi ploskega prsnega koša in konkaviteta nad bradavicami, kjer je bilo nekoč moje tkivo. Vsadki so s pritiskom in vnetjem povzročili delen propad (atrofijo) mojega lastnega maščevja in prsne mišice. Obstajajo možnosti za delno korekcijo tega, a najprej moram okrevati in sprejeti novo telo.

Po odstranitvi počenih vsadkov dojk, modrček po meri
3 mesece po eksplantaciji s podloženim modrčkom narejenim po merah.
Po odstranitvi vsadkov prsi - vrnitev zdravja
S športnim modrčkom. Ploska, a brez bolečin in polna energije.

Že več mesecev razmišljam. Toliko žensk je nezadovoljnih s svojim telesom. Prsi je »najlažje« spremeniti. Jih je res? V svoji ambulanti vsak dan gledam dojke. Vse se mi zdijo lepe. Različnih dimenzij in volumnov, velike, majhne, povešene, viseče vsaka na svojo stran … vse so znak ženstvenosti in so lepe. Hudo je, ko se dojke sploh ne razvijejo. A že leta 2007 je obstajala metoda povečanja z lastno maščobo. Veliko bolj varna, včasih je potrebno več posegov, da lahko dosežejo nekaj volumna … O njej navadnim smrtnicam ne govorijo. Ker ima »slabši estetski rezultat«, kot mi je v drugo mnenje pred eksplantacijo napisal plastični kirurg.

Prejšnji teden je bil 8. marec. Praznik žensk. Govorimo o emancipaciji, večjem vplivu, samostojnih, odločnih ženskah, ki imamo pravico odločati o svojem življenju, izobrazbi, delu, partnerju, družini … Toliko v današnjem času samoumnevnih pravic, ki jih v preteklosti za ženske ni bilo.
Pa imamo pravico odločati o svojem telesu? Brez vseh informacij, ki jih pričakujete pred tako velikim posegom, kot je vstavitev 2 tujkov prepojenih s strupi kot so cikloheksan (živčni strup), polivinil klorid, toluen (živčni strup, lahko povzroča srčne aritmije, jetrno in ledvično okvaro), benzen … nihče ne ve sestave silikonskega gela znotraj ovojnice, a po nekaterih podatkih, naj bi vseboval vsaj 40 potencialno strupenih snovi.
Smo ženske še vedno samo igračke za moške? Plastični kirurgi so večinoma moški z »občutkom za estetiko«, s katerim opravijo »instantno psihoterapijo« in ženskam spremenijo življenje. Verjemite mi, da to ne drži. Še vedno gre samo za moč in denar.

Prosim premislite, če premišljate o tem posegu.

Želim si, da bi se vse, ki se odločate o tem, videle, kot bi vas videla jaz, če bi prišle k meni na pregled: popolne brez vsakršnih popravkov.

8 KOMENTARJI

  1. Spostovani

    Zalo mi je zal, da se vam je to zgodilo. A bi bili pripravljeni tudi napisati za katero znamko protez gre? Verjetno se bo zdaj o tem sprasevalo ogromno zensk in bi bile zelo vesele se tega podatka. Hvala vam in vse dobro.

    • Allergan (bivši McGhan). V izpovedih tujih uporabnic pa so dostikrat omenjene tudi znamke, ki jih pri nas vidimo kot najboljše.
      Zato ne bo odveč, da vse, ki že imajo vsadke, malo pobrskajo po dejanskih izkušnjah.

  2. Wau!!!!! Cudovita izpoved!!!!! Vsi smo popolni in lepi taksni kot smo, naj as nihce ne preprica nasprotno 💖👸🏽🤗 po 3 otrocih in 4 nosecnostih, so moje prsi visece, ampak so opravile svoj namen… srecna in nasmejana, ker nisem posegla v svoje popolno telo!!!!! Pa sem imela trenutke, ko sem pomislila na odstranitev odvecne kože… ampak Hvala Bogu , odvec so le taksne misli… imejmo radi svoje telo svoj edini vrt za naso duso…❤💖

  3. Čestitke za pogum za objavo in 100x hvala za to, da ste delila svojo izkušnjo. Dala bi jo v obvezno branje v OŠ vsem mladim dekletom. Veliko jih namreč sploh ne ve za to, da gre lahko tudi narobe.

    Ženske smo lepe takšne kot smo in to, da se sprejemamo, so soodgovorni tudi starši, okolica, skratka vsi, s katerimi smo v stiku. Bravo in srečno naprej!

  4. Nekatere prsi so bolj nerazvite, drzi. Ampak tudi nase podobe o nas samih so nerazvite. Zal ne poznam zenske, ki v popolnosti sprejema svoje telo in vse kar ji je bilo dano. Ljudje nismo bili vzgojeni v dejstvu da smo v resnici vsi enaki in da je to kar smo dovolj, in da imamo veliko moci v sebi, ce le iscemo resnico.

    Zal se tudi tega ne zavedamo se v popolnosti, kako nase misli o tem kdo smo dejansko vplivajo na nas in nase telo. In ce si zenska dovoli biti zenska in raziskuje svojo zensko energijo, ki je v prsih – potem se tudi telo lahko spremeni. Nasim prsim niso vsec debeli utesnjeni push up nedrcki z dratom ki se prirsesa na prsni koš in v resnici otežuje izkusnjo dihanja.

    Ko daš prsim potrpezljivost, svobodo da postanejo to kar so in jim vsak dan privoscis dotik in prijetno olje ter raziskujes svojo zenstvenost, bo telo zagotovo in preverjeno sledilo.

  5. Oh moj bog, to pa prvič slišim – za komplikacije. Vedno se sliši in bere le pohvale, res nikoli o negativnih straneh povečave.
    Zato pa bravo avtorici za te besede in pogum! Upam, da objava doseže čim več ljudi.

  6. Hvala za to izpoved. Naj doseze cimvec deklet.
    Moja mami je imela enojno mastektomiji in nosi protezo zaradi ravnotezja – pravi da po vsemu kar je prestala, niti od dalec ni razmisljala da bi sla se enkrat pod noz zaradi lepote in obcutka zenstvenosti. Ocka se je strinjal. Po skoraj 15ih letih po raku so izvidi se vedno cisti, mami je pa najlepsa, ker je nasa mami.
    Tebi draga prijateljica pa zelim vse dobro in da nikoli ne pozabis kako lepa in pogumna si ter da bi ta pogum prenesla na svoje otroke.<3

  7. Draga prijateljica, hvala za iskreno izpoved! Hvala za osveščanje! Hvala za fotografije!
    ČUDOVITA SI! POPOLNA! ❤❤❤
    Imej se rada! Za svoja otroka si najlepša in najboljša mamica! ❤❤❤
    Izredno pogumna si! 💪💪💪 Sedaj pa novim zmagam naproti! 💪💪💪
    Ni vedno lahko sprejeti svojih pomanjkljivosti in vse bi rade kaj, česar nimamo. Moji dve sta prijateljici, ki vsaka gleda v svojo smer. Nekateri bi rekli, da sta skregani. Nikoli mi nista bili ravno všeč. Nimam kaj … moji sta. In šele z nosečnostjo, porodom in dojenjem svojih sinčkov sem začela neskončno ceniti … kaj ceniti … častiti žensko telo! In tudi svoje telo in svoje dojke. Dejansko sploh ni pomembno, kakšne so … tam so z namenom. In le-ta ni seksualne narave. Imajo mnogo bolj pomembno nalogo. ❤

PUSTITE KOMENTAR

Please enter your comment!
Please enter your name here