Sedmi dan najinega dopustovanja sva se odpravila na pohodniški izlet do Zrć in okolice. Zrće so krasne, a nedaleč stran … mmm, tam se šele pokaže lepota in narava. Morda še najlepši del prečudovite narave je odsotnost gneče človeških bitij. V “najinem” zalivu sva srečala samo peščico ljudi. Mmm … pravi balzam za dušo. Neskončno sem uživala v čofotanju po vodi in opazovanju morskim kreaturam (beri: ribice, rakovice, kozice …). Lahko si samo mislite, da sem naredila ogromno posnetkov. Med njimi je kar nekaj takšnih, ki bi vam jih rada pokazala, a žal vseh ne morem spraviti v en ali dva prispevka, zato bodo iz tega enega izleta verjetno nastali trije prispevki (eden je bil že včeraj, en danes in en še jutri). Upam, da vas ne dolgočasim.
Danes so na vrsti posnetki, ki so nastali na poti do Zrć.
Takoj pred vrati apartmaja so naju pričakale lastovke.
Zajtrk sva si privoščila kar na poti. Vsak svoj kos pice.
Sledila je hoja … Fotoaparat je bil ves čas na preži. V objektiv so se ujeli naslednji “modeli”.
Pohvale vredno, kolesarska pot.
In še več “modelov”. Kar nekaj časa sem porabila, da sem naredila dokaj dostojen posnetek ali dva. Pravijo: “Potrpežljivost je vrlina.” Če si nekaj zabijem v glavo, imam potrpežljivosti v nedogled.
Nekaj časa sva hodila, nekaj več časa sem fotografirala (moj dragi me je potrpežljivo čakal), šla sva mimo Zrć … naprej … “zaletela” sva se v čudovit in miren kraj … zaliv …
Več o tem čudovitem zalivu in nekaterih njegovih prebivalcih … jutri.